Zelena steblo naj ne pade v pozabo
Zelena steblo je zelenjava, ki izvira iz Sredozemlja in severnega priobalnega pasu Severne Afrike. Je bližnja sorodnica peteršilja, a je bolj aromatična. Angleško poimenovanje celery naj bi izviralo prav iz grškega poimenovanja peteršilja, od kod pa izvira slovensko poimenovanje pa je misterij. Verjetno je nekdo imel le 5 sekund časa za poimenovanje. 🤪
V antičnih časih je pri starih Grkih in Rimljanih veljala za sveto zelišče. Zeleno so gojili, da bi z njenim vonjem ugajali bogovom. Egiptovski faraon Tutankamon je bil pokopan z zeleno, kar 13 stoletij pred našim štetjem.
Bolj množično so jo začeli kultivirati v Franciji in Italiji v 17. stoletju. Pred tem je v najboljšem primeru služila kot začimba ali so jo uporabljali le zdravilci. Cenjena od veliko rodov, ne izgubi pomena, saj nobena začimbna mešanica ne more nadomestiti sveže zelene. Zelena je namreč zakladnica eteričnih olj, od tod tudi bogatost okusa in nenazadnje priljubljenost.
Kaj je danes na meniju?
Zelena steblo lahko jemo surovo, dušeno, kuhano, pečeno ali ocvrto. V prehrani se uporablja cela, tako listi kot gomolj. Sveži ali posušeni listi služijo kot začimba, medtem ko je meso gomolja sestavina juh in mnogih zelenjavnih prilog. Je sestavni del juh v kuhinjah po celem svetu, tudi vrhunskih chefov.
Poleg tega, jo uživamo v obliki svežega soka, primerna je tudi za raznovrstne solate, na primer skupaj z jabolki, tvori pa tudi fino kombinacijo s kuhanimi jajci. Suho zeleno, zavito v papirnato brisačo, hranite v hladilniku največ pet do sedem dni.
Lahko pa si pripraviš preprost prigrizek, ki je priljubljen po celem svetu: na surovo zelena steblo namažeš aradišovo maslo. 😀
