Mademoiselle Éschalotes
Gospodična Šalotka je veliko več kot le “majhna čebula”. Le pazi, da je ne razjeziš s kakšnim takim poimenovanjem! Že res, da je njena sorodnica, že res, da gre za podvrsto čebule, a ima svojstvene lastnosti in, lahko bi rekli, tudi prednosti.
Gre za gurmansko vrtnino, ki bi jo najlažje opisali kot subtilno mešanico med čebulo in česnom. Kako pa šalotka izgleda? Je majhna in podolgovata, ima rjavo lupino in nežno rožnato sredico. Vendar obstaja več vrst teh gospodičen, ki se med seboj razlikujejo tako po barvi, velikosti in obliki. Okus je njena glavna odlika. Je prefinjen, sladek, rahlo pekoč, a mehak. Šalotka s svojim značajem čudovito objame okuse drugih sestavin in celotnemu obroku da poseben pečat. Po rezanju ne pušča neprijetnega vonja, prav tako nam gospodična ne povzroča joka in solza. Nič drame. Eleganca.
Šalotka je srce francoske kuhinje
Če tako rečejo Francozi z belimi kapami, potem jim jaz verjamem in si naročim 3 kilograme šalotk – za vsa kosila tega meseca in nekaj za ozimnico, saj pravijo, da se odlično skladišči … Mislim, da se ne bo nihče pritoževal, če v naše kuhinje zaveje nekaj francoske prefinjenosti in določenega “je ne sais quai”. 😏
Pridi z mano, …
… da te dodam v solato, potresem po vrhu sveže pečene pice, prepražim skupaj s pisano pomladansko zelenjavo ali vmešam v jajčno omleto! Da te vložim in ponudim kot prilogo k sirovi plošči. Naj te dodam hrustljavim brusketam in božanskim testeninam, naj s teboj pripravim kremne prelive in namaze … Spečem te poleg pečenke ali piščanca, ki bo dišal iz pečice za nedeljsko kosilo in vsi bodo hodili okrog pulta in spraševali: “Kaj je danes tako posebnega?” In jaz lahko odgovorim: “Je ne sais quai”. 😉