Obetavno odkritje
Nekaj tisoč let nazaj so kmetje na ozemlju, ki mu danes rečemo Afganistan, iz zemlje izvlekli nenavadno korenino. Belo, tanko, skrivenčeno in poraščeno z drobnimi koreninicami. Te vlaknaste, zavozlane korenine so bile grenke. Prisotna pa je bila tudi nekakšna privlačna začinjena, zemeljska aroma, ki je naše prednike očitno prepričala, da so jo jedli še in še. A kako je iz te nič kaj privlačne korenine nastal svež, hrustljav, živahen in sladek oranžen korenček? Zveni kot dolga zgodba …
Nekoč je živel kralj …
Ko so kmetje začeli z udomačevanjem korenine, so za vsako naslednjo setev vedno izbirali semena tistih primerkov, ki so bili živahnejših barv. To jim je omogočilo, da so svojo sorto lažje razločevali od t.i. divjega korenja. Sčasoma, pred dobrimi 1000 leti, sta se tako iz bele korenine razvila rumen in vijoličen koren. Po nadaljnji selekciji in 600 let pozneje, pa smo prvič zagrizli v korenje oranžne barve.
Oranžno korenje so začeli gojit na Nizozemskem. V znak podpore kraljevi družini, predvsem Viljemu I. iz dinastije Oranje-Nassau, ki si je prizadeval za nizozemsko samostojnost. Oranžna še vedno velja za njihovo nacionalno barvo, korenčku pa tudi še ni upadla njegova priljubljenost. Nasprotno – razširil se je po celem svetu, tudi po Veliki Britaniji, kjer je nekoč predstavljal celo znak prestiža.
Oselski zajtrk
Posebno mesto so mu namenili tudi na Norveškem. Postal je presenetljiv spremljevalec otroških zajtrkov, kar je vsekakor vredno posnemanja! Kaj se torej dogaja za norveško mizo, ko si mali učenjaki manejo oči?
Priprava oselskega zajtrka je izredno enostavna in bo najbrž prišla prav tudi tebi! Večer prej namoči skodelico ovsenih kosmičev v mleku. Zjutraj vanjo nastrgaj korenček in kašo pogrej. Dodaj še žlico ali dve medu in … BUM! Če se ti bo zgodilo kaj podobnega kot otrokom na severu, te bo preplavila moč za premagovanje miselnih naporov, zajel te bo val energije in poskočili bosta tvoja osredotočenost in sposobnost iskanja kreativnih rešitev. Bravo, korenček! Bravo, ti! 😀
Še namig: pripravi oselski zajtrk na svoj način … dodaj mu nekaj koščkov jabolk ali kolutov banane. S korenčkom se odlično ujamejo tudi lepe borovnice ali slastne jagode.
Korenje v žep ali v lonec?
Morda si med branjem rečeš: “Že prav, že prav, saj vem, da moram jesti korenček … Ampak res ga ne želim glodati kot zajec!” Vesela novica zate! Ni ga potrebno glodati, potrebno ga je skuhati, speči, popariti, podušiti … in ga zaužiti z nekaj maščobe. Tako je naše telo še bolj zadovoljno z obiskom korenčka. 😊 Pa nič skrbet, tudi če ga ješ surovega v solati ali ga pomakaš v humus, nihče ne bo mislil, da si zajec. Zajci imajo najraje repo in zelje. Korenček vsebuje veliko naravnega sladkorja, kar ni dobro zanje. Tako ostane več korenčkov za nas! 😀
