Maline so višek prijaznosti
Maline izgledajo tako milo, ko prijazno čemijo sredi grmovja v kakšnem prikupnem kotičku ob potoku ali na obrobju gozda. Prijazno ti pustijo, da se z njimi posladkaš. Opraskajo te le, če pozabiš na oliko in si jih nabasaš toliko, da nič ne ostane za razburjene veverice. Ni zabavno ves čas zobati lešnikov in želodov. Sladek, nežen okus malin je tudi zanje prava poslastica!
Zapisano v knjigah
Res, maline so prijazne. Njihov cvet velja za simbol prijaznosti in to že od viktorijanskih časov. Takrat se je razcvetela uporaba jezika rož in če je kdo želel izraziti prijazno gesto, je v svoj šopek pogosto dodal malinin cvet. Oh, kaj vse so si zaljubljenci skrivaj izpovedali s skrbno izbranim cvetjem!
A zakaj prijaznost? Malinin rdeči sok je mnoge spomnil na kri, ki nam teče po žilah in skozi srce, kjer naj bi ta lastnost imela svoje mesto. Ta živobarvni sok pa je imel skozi preteklost še eno nalogo. Zelo je bil cenjen, uporabljen v slikarstvu in v ilustriranih rokopisih. Lahko rečemo, da je malinov sok v knjigah pomagal ustvarjati zgodovino.
Rog izobilja
Jedle so jih nimfe, jedel jih sam Zevs … Ni razloga, da se izogibaš sadju, ki premorejo noto božanskega priokusa. Z malinami si dopolni svoj rog izobilja, ki ga nameravaš požvečiti danes in ki se bo do jutri čudežno spet napolnil. Samo piši nam. 🙂
Zaradi svoje unikatne teksture in kompleksnega okusa so idealno dopolnilo na stotine različnim receptom – slano, sladko, kislo … Povsod najdejo svoje mesto! Med solato, granolo, jogurtom, pito, marmelado, marinado, celo v domačem kečapu! Pa v koktejlu, sorbetu, smoothiju in čaju. Naj še naštevamo? Nima smisla. Enkrat v tvojem rogu, khm, hladilniku, vedno v tvojem hladilniku.
Stop!
Da ne bo pomote. Maline ne potrebujejo raznih spremljevalcev in z njimi ni potrebno ustvarjati ekstravagantnih jedi. Zjutraj najprej zakoplji nos med kupček malin – njihov vonj naj bi pomiril celo konja, so verjeli stari ljudje. Nato jih operi, ocedi ter položi v svojo najljubšo posodico. Po želji jim dodaj še nekaj mandljev, kokosovih lističev, temne čokolade in borovnic. Za tiste bolj drzne velja, naj vtaknejo zraven še košček kvalitetnega sira. Kakšen prigrizek! V službi ali na poti.
In ko boš na poti, naj te rdeča luč na semaforju spomni, da moraš danes pojesti še kaj drugega kot “hrano bež barve”. Nekaj živahno rdečega, polnega otroške igrivosti, nekaj z okusom po svežem, rosnem jutru.
