Aromatična sladkoba
Nič, ampak res nič se ne more primerjat s tem ko sediš na sončku, zagrizeš v sladko breskev in ti sok spolzi po roki. Tako veš, da ješ vrhunski sadež. No, dvigni roko, če se ti je to že zgodilo. Pa ne zdaj vsi naenkrat..
Res je, kar pravijo, prazna vreča ne stoji pokonci. Zato pa si vzemi za pol nahrbtnika breskev na pot, in prav nihče izmed prijateljev ti ne bo zameril, ko jih podeliš med njih. Njihova opojna lepota in aroma sta razlog, da se vam bodo začele sline cediti v potokih. Tudi če ste v pisarni. Ali hribih!
Najboljše je zagristi v svež zrel sadež, v kolikor pa imaš doma celo zalogo, lahko skuhaš marmelado, pripraviš sladke in slane jedi, jih zamrzneš ali posušiš. Lahko jih poješ z lupino, prej pa jih le operi. Enostavno jih olupiš tako, da jih popariš z vrelo vodo in lupina odstopi od mesa.
A pa veš, da obstaja veliko različnih vrst breskev, od gladkih (nektarine, dvojčice brez puha), ploščatih breskev pa do navadnih, ki imajo po lupini razporejene nežne dlačice. Pri barvi mesa pa ločimo bele, rumene in rdeče. Breskve z belim mesom imajo bolj sladko aromo. Zrele breskve lahko hranimo v hladilniku kakšen teden, če pa so premalo zrele, jih pustimo nekaj dni na kuhinjskem pultu, kjer bodo dozorele.
Znak sreče
Z njimi so se sladkali že Rimljani, ki so jih spoznali pri Perzijcih in zanesli k nam. Na Kitajskem je breskev znak sreče, dolgega življenja in zaščite. Je eden izmed “treh blagoslovljenih sadežev” v budizmu. Breskve, ki so simbol dolgoživosti, se pogosto uporabljajo pri okraševanju rojstnodnevnih tort in rojstnodnevnih voščilnic, v Antični Grčiji pa je breskev bila simbol srečnega zakona. Sicer so breskve pomembna tema tudi v poeziji, predvsem jih opevajo v Ameriki in na Japonskem.
V angleščini obstaja frazem: “Ti si prava breskev”, ki ga uporabiš, ko ti je nekdo všeč. Upamo, da se prime tudi pri nas.
