Zdrava hrana za možgane ali to sploh obstaja?
Hrana in prehranska dopolnila za zdravje možganov pomagata ohranjati zdravje možganov. Dejstvo ali fikcija?
Ko govorimo o hrani za možgane, lahko mirno rečemo, da obstajajo različni pristopi, s katerimi lahko vzdržujemo in izboljšujemo zdravje možganov. Nasprotno pa kažejo podatki o prehranskih dopolnilih. Področje prehrane in zdravja možganov je že tako nasičeno z dezinformacijami, da lahko za človeka postane težko ločiti dejstva od fikcije. Morda se je bolje držati podatkov in dejstev ter fikcijo prepustiti avtorjem romanov.
Pa začniva.
Pokukajva najprej v svet prehranskih dopolnil, ki so “dobra” za zdravje možganov
Najprej si poglejva problematiko na področju prehranskih dopolnil v povezavi z zdravjem možganov. Največ pozornosti ponavadi dobi Ginkgo biloba (Dvokrpi ginko ali skrajšano ginko), ki je oglaševan kot prehransko dopolnilo, ki podpira mentalno ostrino. Z njim naj bi bilo moč zdraviti starostno izgubo spomina in preusmeriti zgodnje faze starostnega upada miselnih sposobnosti, kot sta denimo demenca in Alzheimerjeva bolezen.
Nasprotno od razširjenega prepričanja, obstaja veliko objavljenih znanstvenih študij na temo učinkov ginka na zdravje možganov. Ena izmed teh študij se osredotoča na razmerje med uživanjem tega prehranskega dopolnila in pojavnostjo demence iz kateregakoli razloga in Alzheimerjeve bolezni pri posameznikih bodisi z normalno kognicijo bodisi z blagimi kognitivnimi motnjami. Študija pozitivnih učinkov ginka ni našla.
Druga študija, imenovana “študija vseh študij” (meta-analiza), je prišla do zaključkov, da ginko nima predvidljivih in klinično pomembnih koristi za ljudi z demenco ali kognitivno okvaro.
Morda te zanima, zakaj se torej ginko še vedno prodaja v trgovinah in oglašuje kot prehransko dopolnilo, ki lahko upočasni demenco ali počasno izgubljanje miselnih sposobnosti. To pa zato, ker še vedno spada v kategorijo prehranskih dopolnil, ki so predpakirana živila in le dopolnjujejo običajno prehrano, če je to seveda potrebno. Nikakor pa prehranskim dopolnilom in njihovim sestavinam ne smemo pripisovati zdravilnih učinkov ali jih enačiti z zdravili. Zato posameznik ne more pričakovati učinkov za izboljšanje bolezni in bolezenskih stanj.
Zdravila morajo imeti dovoljenje za promet z zdravilom. Razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili so torej v namenu uporabe ter dokazani učinkovitosti za zdravljenje bolezni in bolezenskih stanj.
Pogosto se govori tudi o antioksidantih…
Ja, kaj pa drži glede hrane, bogate z antioksidanti?
Veliko oglasov dandanes prikazuje antioksidativne učinke izdelkov, vse od črnega popra, paradižnika, do borovnic in vitamina E. Naj bo jasno, da je to oglaševanje, ne pa znanost. Ta prehrana in prehranska dopolnila, naj bi po trditvah oglaševalcev izboljšala zdravje možganov, spomina ali drugih možganskih procesov pri ljudeh s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo. Kupec naj bo pozoren na dejstvo, da podatkov, ki bi podpirali to trditev, ni na pretek.
Pripravi se na presenečenje
Zdaj pa se pogovoriva o prehranskih dejavnikih, ki dejansko vplivajo na zdravje možganov. Kakšno presenečenje, izgleda, da je prehrana, ki spodbuja zdravje srca, preprečuje sladkorno bolezen, kap, visok krvni tlak in debelost, hkrati prehrana, ki spodbuja zdravje možganov.
Če daš veliko na zdravje svojih možganov, bi ti na prvem mestu morala biti telesna teža. A veš, da imajo odrasli, ki so predebeli v srednjih letih, dvakrat večjo možnost nastanka demence kasneje v življenju? A veš, da imajo posamezniki srednjih let z visokim holesterolom ali visokim krvnim tlakom, šestkrat večjo možnost nastanka demence kot tisti, ki imajo normalen holesterol in krvni tlak? To pa je že kar precejšnja razlika.
Uživanje velikega števila nasičenih maščob in živil z visokim holesterolom je namreč povezano tudi z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
Kaj pa naši dobri stari prijatelji, sadje in zelenjava?
Z nižjim tveganjem za nastanek demence so asociirane naslednje vrste zelenjave: ohrovt, špinača, brokoli, pesa, rdeča paprika, čebula, koruza, jajčevci. Tako imenovano “sadje, ki je zdravo za možgane”, vključuje slive (sveže in suhe), borovnice, jagode, maline, pomaranče, češnje, rdeče grozdje in rozine. Ampak ne pozabi, na to hrano ne moremo gledati kot na zdravilo. To je hrana za jesti in uživati, ki pa je zdrava iz različnih razlogov.
Beseda ali dve o beljakovinah
Kaj pa beljakovine in možgani? Odličen vir beljakovin za zdravje možganov so živila z malo nasičenimi maščobami, kot na primer: losos, postrv, morska plošča, skuša in ostale mastne ribe. Da ne pozabimo, kako zelo so zdravi oreščki, npr. mandlji in orehi. Izjema v družini oreščkov so oreščki makadamije, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob. Vseeno pa pazi koliko jih poješ, vsem oreščkom je namreč skupno, da imajo veliko kalorij.
Koliko tega in onega?
Ali obstaja kakšen podatek, kolikšno količino določene hrane je treba uživati, da bi imeli “zdrave” možgane? Ne. Dejstvo je, da je vsa ta hrana zdrava in okusna in bi jo morali v vsakem primeru jesti. Ni potrebe, da ješ za en organ to hrano, za drugega drugačno. Dejstvo je, da je zdrava prehrana zdrava za vse tvoje organe.
3, 4, zdaj… akcija!
Najboljši tip telovadbe za tvoje možgane je fizična telovadba, ne mentalna. Če želiš izboljšati mentalno kondicijo, pojdi ven in se pošteno sprehodi, saj lahko na tak način narediš dosti več zase, kot če sediš in rešuješ križanke.
Telovadba povečuje gibljivost, prostorsko zavedanje telesa, tvoje mentalne reakcijske čase in kvantitativne sposobnosti. Izkazalo se je tudi, da lahko, če dolgo sediš in potem začneš vaditi, izboljšaš zdravje možganov v katerikoli starosti. Vadba poveča pretok kisika v možgane, kar vodi do izboljšanja mentalne ostrine.
Za konec pa še pameten prehranski nasvet
Kako vedeti kateri prehranski nasvet poslušati? Preprosto. Pozabi na vitamine, dodatke, oglase,..
Če želiš vzdrževati zdravje svojih možganov, jej zdravo prehrano, kot jo določajo prehranske smernice. Jej veliko sadja in zelenjave, meso z nizko vsebnostjo maščob, mlečne izdelke, kruh, žitarice z visoko vsebnostjo vlaknin in živila iz polnozrnatih žit. In še en nasvet: veliko se gibaj, gibaj in še enkrat gibaj.