VITAMINI

Jih s prehrano zaužijem zadosti?

Nazadnje smo govorili o antioksidantih, kakšno vlogo opravljajo v našem telesu in ali jih je smiselno dodatno uživati s prehranskimi dopolnili. Podobno kot pri antioksidantih, je veliko ljudi zmedenih tudi glede uživanja vitaminskih dopolnil.

Vitamini so našem v telesu vključeni v številne procese, največkrat kot kofaktorji pri različnih encimskih reakcijah. Čeprav jih potrebujemo v majhnih količinah, so nujni za pravilno delovanje našega organizma. Ker jih telo ne more sintetizirati samo, jih moramo zaužiti s prehrano. V zadnjih letih vse bolj priljubljena postajajo tudi vitaminska prehranska dopolnila.

Morda se sprašujete, ali nas vitamini naredijo bolj zdrave, bi jih morali uživati v obliki prehranskega dopolnila, in če je odgovor pritrdilen, katere ter v kakšnem odmerku, ali so vredni svojega denarja in kaj je z vso ponudbo živil, ki so obogatena z vitamini, so zato bolj zdrava?

Veliko ljudi uživa vitaminska dopolnila bolj za preventivo pred razvojem bolezni ali pa želijo z njimi zakrpati ‘luknje’ neustrezne prehrane. Vitamine delimo na vodotopne (vitamini B in C) in v maščobi topne (vitamini A, D, E in K). Ker so prvi topni v vodi, se odvečne količine iz telesa preprosto izločijo z urinom, kar pa ne velja za topne v maščobi. Ti se lahko ob visokih odmerkih kopičijo v telesu in posledično lahko vodijo celo do zastrupitve. 

Zato tudi pri vitaminih velja, da več NI vedno tudi bolje. Če katerega od vitaminov že dodajate v obliki dopolnila, pa naj odmerek ne presega 100 % priporočenega dnevnega vnosa.

Na primer, vitamin E v obliki prehranskega dopolnila ne bo zmanjšal tveganja za nastanek raka. Že res, da vitamin E v priporočenem dnevnem odmerku deluje kot obramba pred prostimi radikali, a v (pre)visokih odmerkih lahko sam postane prosti radikal, kar pa tveganje za obolenje celo poveča. Podobno so se kot potencialno škodljivi pokazali previsoki odmerki prav tako v maščobi topnega vitamina A. Glede na to, da je njegovo pomanjkanje pri nas zelo redko, bi bilo njegovo dodajanje z dopolnili povsem nesmiselno.

Kadarkoli vam nekdo poda splošno priporočilo za dopolnjevanje določenega vitamina, se ustavite in najprej premislite, ali je to priporočilo smiselno za vas in vaš življenjski slog, prehranjevalne navade in ali se ujema z vašim zdravstvenim stanjem. V večini primerov bi bilo ljudem bolj smiselno svetovati naj dnevno zaužijejo manj kalorij, se več gibajo, pojejo manj sladkarij, predelane in hitre hrane, več pa sadja in zelenjave. Glede na to, da sta prekomerna telesa masa in debelost še zmeraj velik problem javnega zdravja, moramo več truda preusmeriti v pomoč ljudem do spremembe življenjskega sloga, ne pa jim ponuditi cel seznam vitaminskih dopolnil. In še posebno ne tistih gumijastih ali žvečilnih vitaminov v obliki medvedkov ali risanih junakov.

Seveda pa so osebe, za katere je dodajanje nekaterih vitaminov smiselno in zaželeno.

Predstavnicam ženskega spola, ki želijo zanositi in/ali so noseče, se pred zanositvijo in prve tri mesece nosečnosti priporoča dodatek metil folata, kar znatno zmanjša tveganje za prirojene okvare, zlasti okvare nevralne cevi.

Vitamin D se svetuje predvsem starejšim osebam, pri katerih so padci in zlomi bolj tvegani, saj je ključen za učinkovito absorbcijo kalcija in posledično ohranjanje močnih kosti. Naše telo ga ob zadostni izpostavljenosti sončne svetlobe sicer sintetizira tudi samo, žal pa je v zimskih mesecih lastna proizvodnja pogosto premajhna.

Vitamin B12 morajo dopolnjevati osebe, ki ne uživajo živil živalskega izvora. Ima pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema, zmanjšuje utrujenost in izčrpanost, sodeluje tudi v procesu tvorbe rdečih krvničk, njegovo pomanjkanje pa lahko povzroči hude okvare živčevja.

So izjeme, ki imajo zaradi določenih vzrokov potrebe po nekaterih vitaminih nekoliko večje in je zato dodaten vnos s prehranskimi dopolnili potreben. Vsi ostali pa lahko dnevnim potrebam povsem zadostimo z zdravo, polnovredno in raznoliko prehrano. 

Premislite o svojem življenjskem slogu, prehrani, dejavnikih tveganja in zdravstvenem stanju, ter se v primeru zaskrbljenosti za pomanjkanje katerega od vitaminov vedno pred nakupom in uporabo posvetujte še s svojim zdravnikom.


Citrusi so dober vir vitamina C, a še zdaleč niso edini. Poleg citrusov, so z vitaminom C bogati še paprika, jagodičevje, kivi, cvetača, peteršilj, brokoli, brstični ohrovt in druga zelena zelenjava, dober vir je tudi krompir.

Vitamini imajo lahko v različnih pogojih različne učinke, včasih pa sploh ne delujejo kot vitamini. Dodatek vitamina A ali E v šamponu za lase vaših las ne naredi bolj zdravih, ampak jih naredi bolj sijoče. 

Najboljši prehranski vir so živila živalskega izvora, predvsem tista bogatejša z maščobo: ribe in ribje olje, jajca, mleko in mlečni izdelki. Poleg omenjenih so dober vir še z vitaminom D obogatena živila.

Vitamini Jih S Prehrano Zau Ijem Zadosti
0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaVrni se v trgovino