https://sadjevpisarni.si/
loader image
https://sadjevpisarni.si/
https://sadjevpisarni.si/

NA POMOČ, SADJE GRE!!

Kdo ima prav? Babica, stroka ali moj želodec?

Ko govorimo o prehrani, slišimo ogromno različnih in pogosto nasprotujočih si informacij. Med drugimi: “Ne pojej preveč sadja!” ali “Ne jej po 18h!” 

In hkrati: “Pojej kaj pametnega!”, “Pazi na vnos vlaknin!”  Kako ustreči vsem tem zahtevam?

Zato ni nič nenavadnega, če se kdaj počutiš zmedeno in se ti zdi, da bi moral vsak plod narave kupiti skupaj z natančnimi navodili za uporabo.

“THE GOOD, THE BAD AND THE UGLY”

Skoraj ne mine dan, da nas ne bi kdo opozoril pred posledicami (pre)visokega vnosa sladkorja v naše telo. Se ti je danes to že zgodilo? Prav je, da tvoji bližnji pazijo nate in res je, kar pravijo. Velike količine dodanega sladkorja škodujejo našemu metabolizmu, vplivajo na povišanje naše telesne mase, vodijo v bolezni srca in ožilja. Verjamemo, da želiš odstraniti vse te nevarne dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto tvojega življenja ali življenja tvoje družine. Vsakdanje odločitve o prehrani bodo mnogo lažje in priprava obrokov brezskrbnejša, če spoznaš nekaj preprostih dejstev.

Sadje vsebuje sladkor, zato se na prvi pogled zdi smiselno omejiti njegovo dnevno količino. Ker je sladkor slab, je posledično slabo tudi sadje, kajne?

ČAS ZA DOBRO NOVICO

Sadeži vsebujejo naravno prisoten sladkor in ne tistega dodanega, ki je slab pajdaš našemu organizmu. Glede na vrsto sadja in stopnjo njegove zrelosti je odvisno, v kakšni količini in v kakšnem razmerju je naravni sladkor prisoten. Zato ne, sadju se ne izogibaj, sadje je tvoj zaveznik.

 

NAJBOLJŠA PRIJATELJA

Naj se končno predstavita – glukoza in fruktoza, magična dejavnika, ki napravita sadje tako mamljivo. Ta dva sladkorja se v našem telesu različno presnavljata. Glukoza (ali krvni sladkor) lahko v celice vstopi s pomočjo hormona inzulina, ki glukozo tudi uravnava. Glukoza je edini vir energije za možganske celice in pomemben faktor za delovanje drugih organov. Dobro si je zapomniti! Ne prikrajšaj svojega telesa za to vitalno sestavino! 

Fruktoza (ali sadni sladkor) pa se, za razliko od glukoze, presnavlja v jetrih. Vendar fruktoza, ki jo najdemo v sadju in zelenjavi, nima praktično nič opraviti z rafinirano fruktozo (npr. namizni sladkor), ki je za jetra strupena. Sčasoma se namreč spremeni v škodljivo vrsto maščobe, jetra se zamastijo in tako pride do povišanih vrednosti maščob tudi v naši krvi.

 

OD KOD SE JE PRIPLAZIL STRAH PRED SADJEM?

Vso večjo željo po sladkem je prehranska industrija s pridom izkoristila in že proti koncu 60. let prejšnjega stoletja začela s proizvodnjo visoko fruktoznega koruznega sirupa. Ta je postal pogosta alternativa namiznemu sladkorju, danes pa ga najdemo v večini gaziranih pijač in številnih živilih, kot so piškoti, sladoled, kosmiči za zajtrk, celo v prelivih in omakah. In, ker vemo, da tudi sadje vsebuje fruktozo, se je začelo širiti prepričanje, da je vsa fruktoza škodljiva in da je zato škodljivo tudi sadje.

SADJE – VEČ KOT LE SLADKOR

Naravno prisotni sladkorji v sadju so le majhen del celote. Šele, ko sestavimo vse delčke, vidimo širšo sliko in prepoznamo ključno povezanost vseh elementov, ki jih vsebuje sadje. Jasno se nam izriše dejstvo, da sladkorjev v sadju in zelenjavi ne moremo enačiti s sladkorjem, dodanim predelani hrani in pijači. 

Strah, da bi nam naravno prisotna fruktoza škodovala, je povsem odveč. Količina sladkorja v sadju se nikakor ne more primerjati s količinami, ki jih najdemo v gaziranih pijačah ali nekaterih slaščicah. Poleg tega sadje premore še skriti adut – vlaknine. Vlaknine so tiste, ki upočasnijo absorpcijo sladkorjev v kri in poskrbijo za občutek sitosti.

SAJ SOK JE TUDI OK, A NE?

To je eno od vprašanj, ki jih slišimo najpogosteje. Pa res ni nikakršne razlike, če zaužijemo celo pomarančo ali pa iz nje iztisnemo samo sok?

Tu sploh ni primerjave! Obstaja ogromna razlika. Vzrok tiči v že prej omenjenih prehranskih vlakninah. Ko poješ celo pomarančo, hkrati zaužiješ še vlaknine, ki upočasnijo absorpcijo hranilnih snovi in te tudi bolj nasitijo. No, verjetno se strinjaš z nami, da je precej bolj enostavno (in manj nasitno) popiti 2 dcl pomarančnega soka, kot pa pojesti 5 pomaranč 😜?

 

JEDILNIK ZA ZMAGOVALCE

Smernice za uravnoteženo prehrano poudarjajo pomembnost zadostnega dnevnega vnosa sadja, Slovenci pa ga v povprečju še vedno zaužijemo premalo. Le kaj bi lahko bil razlog za to? Pomanjkanje dostopnega sezonskega sadja? Trgovine ne ponujajo dovolj svežih in okusnih sadežev, ampak že nagnite in zelo obtolčene plodove? Ni idej, na kakšen način vključiti sadje v obroke?

Pokukaj med naše poličke, preberi še kakšen blog zapis in prepričani smo, da ti bo kmalu uspelo v svojo prehrano vključiti 150–250 gramov sadja dnevno oziroma 2-3 porcije. Izbiraj čim bolj raznoliko, raznobarvno in sezonsko sadje, da bo tvoje telo preskrbljeno s potrebno energijo in z lahkoto doseglo vse tvoje sanje!

Užij dan!♥

Nekaj idej, kako lahko v svoje obroke enostavno vključiš več sadja. 

 

P.s. spodaj je še en video blog 🤓! 

https://sadjevpisarni.si/
0
    0
    Tvoj zabojček
    Vaš zabojček je prazenVrni se v trgovino
      Preračunaj poštnino
      paypal-iconCreated with Sketch.
      visa-iconCreated with Sketch.
      INFORMACIJE